Ljudski rek pravi, da je ponoči vsaka krava črna. V mraku barve resnično izginejo in predmete zaznavamo v sivočrnih tonih. Vzrok tega pojava pa ni fizikalen, temveč fiziološki. Čutilo, s katerima sprejemamo svetlobne žarke, je oko V notranjosti zrkla, ki je glavni del očesa, se nahaja mrežnica ali retina. V njej so celice, občutljive za svetlobo. Glede na obliko in njihovo delovanje jih razdelimo v čepke ali paličice. Pri ljudeh barvno gledanje omogočajo trije tipi čepkov. Ti za delovanje potrebujejo močnejšo osvetlitev kot paličice,ki so odgovorne za črno-belo gledanje in jim zadošča že zelo malo svetlobe. Pičla osvetlitev v mraku in ponoči torej ne zadošča več za zaznavanje s čepki še vedno pa lahko gledamo s paličicami in zato zaznavamo predmete le v sivih in črnih obrisih.
Človek barv ne zazna objektivno, ampak je predstavitev odvisna tudi od subjektivnih dejavnikov, npr. od opazovalčeve ocene barve okolja in intenzivnosti osvetlitve. Na primer, enako intenzivnost sive barve opazovalec v zatemnjeni dvorani oceni kot belo, v močni svetlobi pa kot črno barvo. Barve imajo tudi sporočilno vrednost. Z njihovo pomočjo lahko posredujemo infrmacije, misli in čustva.Psihološke učinke barv izkoriščajo zlasti oblikovalci, arhitekti, slikarji ter celo kromoterapija kot posebna veja alternativne medicine.
Popolno barvno gledanje je med sesalci razvito le pri človeku in nekaterih opicah. Barve pa dobrozaznavajo žuželke(mnoge vidijo celo vzorce v ultravijoličnem delu spektra, ki ga naše oko ne zaznava), večina rib ter mnogi plazilci in ptiči. V razvoju živega sveta je sposobnost barvnega gledanja povezana z razvojem raznobarvnih živalskih oblik ter rastlinskih plodov in cvetov.
Človek barv ne zazna objektivno, ampak je predstavitev odvisna tudi od subjektivnih dejavnikov, npr. od opazovalčeve ocene barve okolja in intenzivnosti osvetlitve. Na primer, enako intenzivnost sive barve opazovalec v zatemnjeni dvorani oceni kot belo, v močni svetlobi pa kot črno barvo. Barve imajo tudi sporočilno vrednost. Z njihovo pomočjo lahko posredujemo infrmacije, misli in čustva.Psihološke učinke barv izkoriščajo zlasti oblikovalci, arhitekti, slikarji ter celo kromoterapija kot posebna veja alternativne medicine.
Popolno barvno gledanje je med sesalci razvito le pri človeku in nekaterih opicah. Barve pa dobrozaznavajo žuželke(mnoge vidijo celo vzorce v ultravijoličnem delu spektra, ki ga naše oko ne zaznava), večina rib ter mnogi plazilci in ptiči. V razvoju živega sveta je sposobnost barvnega gledanja povezana z razvojem raznobarvnih živalskih oblik ter rastlinskih plodov in cvetov.