psihološki pomen barv

vir: http://damjanabradac.naspletu.com

1           ČLOVEK IN BARVE

 

»Naše življenje se tako rekoč koplje v morju svetlobe in barv. Toda čeprav se človek vsak dan srečuje s svetlobo in barvami v tisočerih odtenkih, se znajde pred njimi vendarle nekako v zadregi, ko naj bi jih uporabljal, določal njihovo skladnost in nasprotnost; ali pa se navadno sploh ne zmeni zanje in mu je dovolj, da spozna na stvareh obliko, težo in druge kvalitativne in kvantitativne lastnosti. In vendar: ves vidni svet se človeku prikazuje le po svetlobi in barvi. » (Trstenjak, 1996, str. 9)

 

1.1         ZAZNAVANJE BARV

 

Človeško oko zaznava svetlobo z valovno dolžino od približno 380 mikronov in 750 mikronov. Da pa bi se svetloba s pomočjo elektromagnetnega valovanja spremenila v barvo, pa je potreben proces, ki poteka v našem telesu.

Zadnjo steno očesa prekriva mrežnica, ki jo prepletajo živčni končiči (poznamo dve vrsti, žepke in palčke). Žepki, ki so razporejeni v rumeni pegi, registrirajo svetlobo pri močni osvetlitvi.

Občutljivost vsake vrste žepkov le za določen del spektra omogoča možganom zaznavanje barv. Vidni center možganov registrira količino, s katero je vzbujen vsak tip čepkov, barva pa nastane kot njihova kombinacija.

Spekter sončne svetlobe je zvezan, obsega pa barve od rdeče preko zelene pa vse do vijoličaste barve. 

Če zadane istočasno na isto mesto na mrežnici očesa svetloba različnih valovnih dolžin, nastane v očesu enoten barvni vtis. Takšnemu mešanju barv pravimo aditivno mešanje.

 

1.2         INTERPRETACIJA BARV, ASOCIACIJE IN FIZIČNI UČINEK

 

Barve ne moremo ne tehtati in ne meriti. Je popolnoma subjektivna izkušnja, ki nastane v naših možganih. Barve imajo velik vpliv na naše čustvovanje in posledično tudi na naše dojemanje, zato jim je vredno posvetiti pozornost tudi pri snovanju in načrtovanju naših komunikacij.

 

Interpretacija barv se od posameznika do posameznika razlikuje. Kljub temu pa je možno čustvene odzive na posamezne barve strniti v splošno veljavne vzorce.

 

TABELA 1: Prikaz pozitivne asociacije, negativne asociacije in fizičnega učinka na določeno barvo (VIR: Damjana Bradač, 2003)

 

	Pozitivne asociacije	Negativne asociacije	Fizični učinek
RDEČA	Sreča, agresivnost, impulzivnost, optimizem, moč, moškost, strast…	Eksplozivnost, smrt, vojna, kri, hudič, anarhija…	Toplota, poveča delovanje srca, v kri sprošča adrenalin…
ORANŽNA	Komunikacija, ženitev, ambicije, vedrost, bogastvo…	Zlovoljstvo…	Toplota, počutje ob ognju ali kaminu…
RUMENA	Veselost, razsvetljenost, sončnost, inteligenca, mladost	Strahopetnost, izdajalstvo…	Lahkotnost…
ZELENA	Narava, rodnost, življenje, upanje, stabilnost, varnost…	Razpadanje, plesen, sovražnik, ljubosumje…	Utišanje in umiranje…
MODRA	Poduhovljenost, ženskost, konservativnost, pobožnost, pravica, racionalnost	Melanholija, temačnost, dvom…	Hlad, pomiritev, počitek…
ŠKRLATNA	Kraljevskost, lojalnost, moč, resnica, religija	Pohlep, dekadenca, pokora, žalost, skrivnostnost…	Fantaziranje…
RJAVA	Organskost, zemeljskost, trdnost, zdravje, korist, kompaktnost	Vulgarnost, neplodnost, uboštvo	Svetli odtenki vzbujajo občutja zdravja in dobrega počutja
ČRNA	Neprodornost, razlikovanje, eleganca, temnost	Smrt, bolezen, obup, zanikanje, notranja tišina, zlo, greh…
BELA	Čistost, osvežitev, popolnost, resnica, neskončna svetloba…	Praznina, absolutna tišina, prazen…
SIVA	Avtonomija, nevtralnost…	Neodločnost, strah, monotonija, depresija, starost…	Hlad, umazanost…

2           BARVE IN NJIHOV PSIHOLOŠKI UČINEK

 

Vsaka barva deluje edinstveno in se lahko uporabi tako za zdravljenje in uravnovešanje, kot tudi za prebujanje globljih ravni zavesti.

Barve delimo na tri kategorije: primarne, sekundarne in terciarne barve. Primarne barve so rdeča, rumena in modra. Z mešanjem primarnih barv, dobimo večino ostalih barv. Sekundarne barve torej dobimo z mešanjem primarnih barv, če pa primarne barve zmešamo s sekundarnimi, dobimo terciarne barve.

Interakcija med barvno zaznavo in med taktilnimi ter globljimi organskimi občutki, ki povzročajo razlikovanje med mehkimi in trdimi barvami, je zelo subjektivna.

Razlikovanje med mehkimi in trdimi barvami gotovo izvira iz materialne strukture barvnih predmetov. Zato pa imenujemo trde barve vse tiste, ki nas spominjajo na kovinske barve, medtem ko nas mehka barva spominja na žamet in jo zato imenujemo žametna barva.

Da bi barvam lahko določili psihološki pomen, pa moramo poznati njihove psihološke karakteristike:

Ø                 Rdeča barva je barva ognja in krvi, izraz življenja in moči. Nerazdružljivo se povezuje s strastjo, vročino in borbo.

Ø                 Modra barva je barva globokega ledu, čustveno pa se povezuje s hladno oddaljenostjo prostora in njegovo neskončnostjo. Modrina vpliva na razum v tolikšni meri, kot rdečina vpliva na čustvo.

Ø                 Rumena barva je najsvetlejša med vsemi osnovnimi barvami in je barva sonca, ter izraz bleska in živahnosti.

Ø                 Oranžna barva je mešanica rdeče in rumene in tako v sebi združuje moč rdeče in živahnost rumene.

Ø                 Zelena barva je mešanica modre in rumene in kot barva narave pomeni veselost in mir, simbolično pa je to barva upanja.

Ø                 Vijoličasta barva je mešanica modre in rdeče, zato se nanjo navezujejo predstave sijaja in dostojanstva in ima kakor zelena barva pomirjajoč vpliv. (Trstenjak, 1996)

 

2.1         SUBJEKTIVNA MOTIVACIJA BARVE

 

Ko govorimo o subjektivni motivaciji barv, govorimo o tem kako človek vnaša oziroma projicira v barvo svoja lastna čustva in doživetja.

Vsak človek naj bi bil v sebi že pripravljen na določeno barvo. Te zakonitosti pa so se poslužili razni psihologi, z namenom, da bi razvili razne psihološke teste. Pri vseh teh testih naj bi šlo predvsem za vprašanje, kaj človek v barve vnaša iz svoje notranjosti in kako si razlaga barvne like, ki so že sami po sebi določeni.

Pojav subjektivne motivacije barv pa opažamo tudi v tako imenovanem čustvenem prenosu, ki ga povzročijo barve v naši okolici. Omenila bi dva primera, in sicer ko šolarju kar na enkrat postane neka barva odvratna samo zato, ker jo vsak dan gleda na obleki učitelja, ki mu ni preveč pri srcu; ali pa, če ima otrok lepe spomine na domačo hišo, so mu pozneje v življenju hiše z enako barvo, zelo prijetne. (Trstenjak, 1996)

 

2.2         PSIHOLOŠKA SLEPOTA

 

Človek zaradi neugodnih čustvenih zvez in spominov, določene barve v svoji notranjosti tako rekoč izbriše iz svojega duhovnega obzorja. Čustveni vtis barve se globoko pogrezne v dušo človeka in izžareva svojo motivacijsko silo na njegov značaj vse življenje.

(Trstenjak, 1996)

3           ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH BARV

 

3.1         RUMENA BARVA

 

Rumena barva ima v različnih kulturah zelo različen pomen (v Aziji ima visok položaj zaradi barve polti). Simbolizirala naj bi sonce, svetlobo in zlato, zato je simbolika pozitivna. Z negativnega vidika pa je to barva preziranih in simbolizira egoizem, izbruhe jeze in laži. Kot politična barva je rumena barva igrala negativno vlogo, saj je označevala izdajalce.

Kadar rumeno barvo asociiramo s soncem, nam le-ta simbolizira svetlobo, vedrino in optimizem. Skupaj z oranžno in rdečo ponazarja veselje, srečo in zadovoljstvo, kot barva svetlobe pa simbolizira tudi razsvetljenje. Velja tudi za barvo zrelosti, v preteklosti pa so jo uporabljali za ponazoritev čutne ljubezni.

Pomen aure: svoboda izražanja samega sebe in pritrdilni odgovori na vprašanja v zvezi z določenimi problemi te osebe.

 

3.2         ORANŽNA BARVA

 

Oranžno običajno asociiramo s plamenom ali z vulkanom. Simbolizira veselje, zrelost, rast, njene objektivne asociacije pa so sonce, ogenj in sadje (pomaranča). Z oranžno barvo povezujemo tudi vsiljivost in usmerjenost navzven, k drugim ljudem in ne v lastno notranjost (ekstravertiranost). Svojo pozitivnost oranžna izraža z zadovoljstvom, veseljem in družabnostjo. Nekaterim se oranžna barva zdi cenena zaradi tovrstnih plastičnih izdelkov in reklamnih namenov in ima zaradi tega tudi negativni prizvok.

 

3.3         RDEČA BARVA

 

Rdeča predstavlja barvni zenit, njene psihološko-simbolične učinke pa določa njena fizična povezanost z dvema temeljnima substancama, ki imata tudi izreden pomen in bogato simboliko, to sta ogenj in kri. V različnih kulturah pa simbolizira naravno privlačnost.

Rdeča je bila prva barva, ki jo je človek poimenoval, zato je izraz »rdeče« najstarejša barvna oznaka v vseh jezikih sveta. Rdeča je vpadljiva barva, ki včasih deluje precej nasilno, zato jo uporabljajo za označevanje nevarnosti in prepovedi. Zaradi aktivnosti, privlačnosti, vročičnosti in dinamičnosti je zelo opazna, včasih pa deluje celo neresno in površinsko.

Pomen aure: prisotnost čiste rdeče barve v človeški auri naj bi predstavljala načeto zdravje oziroma prisotnost bolezni. Bolj svetel je odtenek, večja možnost obolenj je.

 

3.4         ZELENA BARVA

 

Zelena se v naravi pojavlja v izredno velikih količinah, vendar stopnja njene zasičenosti ni visoka, tako da je njen vpliv na človeški organizem ugoden. Zelena je predvsem barva vegetacije, zato se večina njenih pomenov navezuje na naravo. Ker zeleno povezujemo z mesečevimi pojavi, simbolizira barvo življenja. Zaradi povezave med vegetacijo, vodo, mesecem in zeleno barvo, zelena simbolizira tudi pomlad, svežino, vlažnost in hlad. Pogosto ponazarja tudi nezrelost in mladost, povezujemo pa jo tudi s počitkom, saj je njen vpliv na organizem izredno pomirjevalen.

Pomen aure: predstavlja dobro zdravje in dobre osebne karmične vzorce iz prejšnjih življenj

 

3.5         MODRA BARVA

 

Modra je najljubša barva večine ljudi. Modro povezujemo z daljavo in neskončnostjo, z oddaljevanjem dobijo skoraj vsi predmeti nekoliko modrikast odtenek. Oddaljenost povezujemo s hrepenenjem, zato se modra v romantiki večkrat pojavlja kot njegov simbol.

Prosojna modrina simbolizira velikost, saj povečuje predmete. Obe lastnosti povezujemo z bogovi in božanskostjo, zato je modra tudi barva vernikov. Modra barva je najhladnejša v barvnem spektru, saj so modri prostori videti široki in prazni, ljudje pa bledi in bolehni.

Pomen aure: predstavlja dobro zdravje, omogočala pa naj bi postopno zapuščanje zavestnega in realnega v nezavedno in nadrealno (v metafizični prostor).

 

3.6         VIJOLIČASTA BARVA

 

Vijoličasta je mešanica rdeče in modre barve, zato je barva mešanih občutkov. V naravi se le redko pojavlja, zato jo označujemo z imenom redkih vijoličastih rož (vijolice). Asociacija vijoličaste barve z močjo in oblastjo se je utrdila preko asociacije obojega s purpurom (barva bogatih oblastnikov). V vijoličasti barvi se stapljajo nasprotja, saj kot mešanica dveh pomensko nasprotnih barv (rdeče, modre) simbolizira dvoumnost, nepredmetnost in negotovost. Vijoličasta velja tudi za barvo spremenljivosti, varljivosti in nezvestobe. Vijoličasta povezuje čutnost in duhovnost, čustva in razum ter ljubezen in odpoved. Skupaj z zlato ponazarja »pogubno« stran ugodnega življenja. Poleg tega simbolizira vijoličasta še srhljivo plat fantazije in hrepenenja po tem, da bi uresničili nemogoče. Vzbuja lahko tudi vtis nenaravne, umetne lepote in njena vpadljivost ji vdihuje asociacijo z drugačno, mistično erotiko. Simbolizira še inteligenco, znanje, žalost, treznost, njen značaj pa je otožen, vzvišen, oddaljen in aristokratski.

Pomen aure: prevladuje materialno in duhovno zdravljenje; tudi zmožnost osebe s to auro, da zdravi druge (večkrat se ta oseba tega niti ne zaveda).

 

3.7         RJAVA BARVA

 

Rjava spada med najmanj priljubljene barve. To velja predvsem za izolirano rjavo barvo, saj jo kot barvo na sebi prezirajo. Kot barva notranje opreme lahko deluje zelo estetsko in pogosto je tudi dominantna barva ženske mode. Rjave barve je v naravi izredno veliko, zato najpogosteje simbolizira zemljo, vračanje, negotovost in trdo, materialno realnost.

Z rjavo barvo najpogosteje asociiramo blato in druge telesne izločke, ter jo povezujemo s telesnostjo v negativnem smislu besede. Je namreč najmanj erotična barva, poleg tega pa je še barva nekaterih smrtnih grehov. V določenih situacijah ima rjava barva tudi pozitivne pomene, saj simbolizira ugodje in varnost, zato nam kot barva prostora in rustikalnega pohištva zbuja vtis prijetne domačnosti in topline. Rjava je barva številnih prehrambnih sredstev, zato jo asociiramo z aromatičnostjo in kaloričnostjo. Je najznačilnejša barva povprečnosti, prilagojenosti, brezbrižnosti in zdolgočasenosti. Kot najbolj neprijetno med vsemi barvami povezujejo rjavo barvo z neumnostjo, ker pa je rjavo tudi odpadlo listje in uvelo cvetje, velja rjava barva še za barvo starega in odmirajočega. Povezujejo jo z jesenjo in s starostjo.

 

 

 

 

3.8         SIVA BARVA

 

Siva je najmanj izrazita med vsemi barvami. Je mračna in motna barva, v kateri je popolnost bele že zamazana, moč črne pa oslabljena. Zato jo povezujemo z mračnimi občutji, skrbjo in dolgočasjem. V naravi se čisti sivi toni redko pojavljajo, pogosto pa v njej zasledimo druge s sivo zasenčene barve (sivo-modro nebo, ki deluje moreče). Kot naravna barva je siva tudi barva manjvrednih živali in oblačil, zato jo pogosto povezujemo s trpkostjo, žaltavostjo, neokusnostjo in cenenostjo. Pogosto sivo barvo asociiramo tudi z lažjo in skopostjo. Siva barva je tudi barva starosti in sivih ljudi, pogosto pa simbolizira tudi staromodnost in je barva pozabljene preteklosti ter minljivosti. Navsezadnje je tudi barva negotovosti, brezbrižnosti, predmetnosti, nevtralnosti, ter celo lenobe in neumnosti, ter točnosti in teorije.

Pomen aure: predstavlja končno fazo neke bolezni, kateri po vsej verjetnosti sledi smrt ali samomor.

 

3.9         ČRNA BARVA

 

Črna pomeni odsotnost svetlobe. Spontano jo asociiramo s temo in umazanijo. Povezujemo jo predvsem z negativnimi lastnostmi. Kadar se druge barve pojavljajo v kombinaciji z njo, se namreč njihov pomen sprevrže v svoje nasprotje. Bela in črna barva sta simbola onostranskega sveta. Vse se konča v črnem in tako črna že sama po sebi pomeni odsotnost svetlobe, zato simbolizira noč, temo, smrt in somrak. Zaradi svojih fizičnih lastnosti se je črna marsikje utrdila kot barva žalovanja, neodvisno od religioznega mišljenja.

Včasih so bile neveste oblečene v črno in ta barva je še danes stereotip elegantnih oblačil. Eleganca je namreč nekakšna mešanica imenitnosti, naravnosti, skrbnosti in preprostosti. Izključuje pompoznost in pretirano vpadljivost, kar najbolje ponazarja prav črna barva.

Kljub dinamičnosti, človeka spravlja v depresijo, predstavlja odrekanje, skrajno predajanje ali pa zapustitev.

 

3.10     BELA BARVA

 

Bela je nosilka vseh pozitivnih pomenov in lahko kot taka obstaja le s svojim nasprotjem, črno barvo. Ponazarja začetek v nebesnih višavah, medtem ko črna simbolizira konec pod zemljo. Bela barva simbolizira popolnost, dobroto, pozitivnost in celo idealnost. Zato se najpogosteje pojavlja kot simbol večnosti in absolutnosti. Je nič iz katerega se lahko razvije vse. Pri odraslih bela nakazuje občutek krivde, pri otrocih pa praznino.

Kot nosilka pozitivnih pomenov je bela barva simbol vere in božanskosti. Bela simbolizira tudi lahkotnost, nežnost in milino, tako da uporabljajo izraz »bela« v številnih jezikih kot žensko ime (npr. Bianca, Blanche…). Ženskost simbolizira predvsem zaradi svoje brezbarvnosti in prosojnosti, ki ju pogosto asociiramo s pasivnostjo, neizrazitostjo in nemočjo (te lastnosti so včasih pripisovali ženskam).

Bela je najlažja in najsvetlejša med vsemi barvami in je pretežno nevtralna. Zaradi lahkote, ki jo predstavlja, jo pogosto povezujemo tudi z različnimi duhovi, strahovi in prikaznimi. Bel je tudi sneg, zato belo barvo povezujemo tudi s hladom. Pogosto simbolizira svežino, čustveno hladnost in ponos. Je barva neznanih, oddaljenih predmetov, brezzvočnosti, blagega okusa ali celo njegove odsotnosti, nematerialnosti in praznine.

Pomen aure: predstavlja duhovno in visoko razvito dušo, ki je živela mnogo življenj in je sedaj končno na stopnji obstajanja. (povzeto, 09.10.2003, 12:35). Dostopno na URL-naslovu: http://www.gimvic.org/projekti/timko/barve/Mojca/index.html.

 

4           ZAKLJUČEK

 

Za seminarsko nalogo z naslovom Psihološki pomen barv sem se odločila zato, ker se mi je tema zdela zelo zanimiva in vsakdanja. Imela sem občutek, da bom imela na izbiro veliko literature s tega področja in da tema ni preveč zahtevna in tudi ne preveč obsežna. Ko pa sem pričela z iskanjem literature in s pisanjem seminarske naloge, sem ugotovila, da temu ni tako.

Literatura, ki sem jo našla v knjižnici se mi je zdela precej strokovna in premalo specifična, kar je bil razlog, da sem poskusila srečo na spletu, kjer sem našla precej zanimivih strani s področja psihologije barv in komunikacij. Združila sem bistvo, ki sem ga izluščila iz knjig in podatkov na internetu in z nekoliko večjim zagonom uspela opredeliti psihologijo barv in njihov pomen. Med prebiranjem in iskanjem bistva me je tema tako pritegnila, da sem prebrala tudi precej takšnih tem iz področja barv, ki se niso navezovale na seminarsko nalogo, zdele pa so se mi zanimive.

Ugotovila sem, kako velik pomen imajo barve v našem življenju in kako malo se jih zavedamo in kako malo časa jim namenimo. Barve so zanimive iz vseh vidikov in ne samo s psihološkega, ki seveda zavzema precej velik delež v svetu barv. Barve zaznamujejo in izražajo naše razpoloženje in v pravi kombinaciji nas lahko zelo razvedrijo. Prava opremljenost delovnih prostorov vpliva na bolj sproščeno delo. Pri nakupu novega avtomobila tehtamo med prednostmi in pomanjkljivostmi določene barve, pa se tega sploh ne zavedamo. Pogostost srečevanja z barvami v našem življenju je nepopisna, zato sem toliko bolj zadovoljna z izbiro naslova seminarske naloge.

Zelo zanimivo se mi zdi zdravljenje z barvami, ki sem ga v seminarski nalogi tudi omenila. Začela sem se zavedati, da sta si področje psihologije in zdravja zelo blizu in se v veliki meri dopolnjujeta.

S končnim izdelkom sem zelo zadovoljna in upam, da bom čimveč spoznanj uspela predstaviti tudi slušateljem moje predstavitve.